Leto dni po začetku novega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa ameriško gospodarstvo presega napovedi strokovnjakov in prehiteva ostale članice skupine G7. Kljub začetnim strahovom pred visoko inflacijo in gospodarskim upadom zaradi trgovinskih carin se je donosnost desetletnih državnih obveznic znižala na 4,1 odstotka, država pa beleži močno rast ob sočasni fiskalni konsolidaciji. Medtem ko ZDA krepijo svoj položaj, se Indija pripravlja na leto 2026 s pričakovano nizko inflacijo, ki naj bi ostala v ciljnem območju med dvema in šestimi odstotki. Indijske oblasti načrtujejo posodobitev metodologije indeksa potrošniških cen, k stabilnosti pa so prispevali predvsem nižji stroški hrane in znižanje davka na blago in storitve (GST). Na valutnih trgih par EUR/JPY ostaja stabilen pod ravnjo 184,00, medtem ko Japonska centralna banka (BoJ) nakazuje nadaljnje zaostrovanje denarne politike. Decembrski dvig ključne obrestne mere na 0,75 odstotka predstavlja najvišjo raven v zadnjih 30 letih, nekateri člani sveta banke pa vidijo potrebo po dodatnih povišanjih v bližnji prihodnosti. Japonska finančna ministrica Satsuki Katayama je poudarila, da ima država proste roke pri odzivanju na prekomerna nihanja jena, kar bi lahko v kombinaciji z višjimi obrestnimi merami dodatno okrepilo japonsko valuto v primerjavi z evrom.

Japonska centralna banka (BOJ) je dvignila obrestne mere na 0,75 %, kar je najvišja raven v 30 letih. Pričakuje se nadaljnje zviševanje. Poteza BOJ-a je sprožila vprašanja o morebitnem vplivu na trg kriptovalut, pri čemer nekateri analitiki napovedujejo možne padce Bitcoina.

Japonska centralna banka je zvišala ključno obrestno mero na najvišjo raven v zadnjih 30 letih, na 0,75 %. Guverner BoJ, Kazuo Ueda, je nakazal na morebitna nadaljnja zvišanja obrestnih mer glede na izboljšanje gospodarstva in cen. Azijske delnice so po zvišanju obrestne mere zmerno poskočile, prihodnost ZDA pa je bila mešana.

Azijske delnice so se v četrtek znižale, pri čemer je tehnološki sektor utrpel udarec zaradi obnovljenih skrbi glede porabe za umetno inteligenco. Vlagatelji so v pričakovanju srečanj centralnih bank, ki bodo poudarila razhajanja v politikah po svetu. Japonska centralna banka naj bi dvignila ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke, da bi zajezila pritiske na cene, kljub krčenju v četrtletju julij-september. Hongkonški indeks Hang Seng je izgubil 0,54 odstotka, medtem ko so se tudi kitajski indeksi znižali. Geopolitične napetosti dodatno vplivajo na trge.

Federal Reserve je decembra znižal obrestne mere za četrtino točke in napovedal nakup državnih obveznic v vrednosti 40 milijard dolarjev mesečno za krepitev finančnega sistema. Newyorški Fed je izrazil pripravljenost monetarne politike za leto 2026. Medtem Fidelity International opozarja na negotovost na ameriškem trgu dela in priporoča naložbe v visokokakovostne obveznice. Allianz pa napoveduje dvig obrestnih mer s strani japonske centralne banke na 0,75%.

Federal Reserve je tretjič zapored znižal obrestne mere za 0,25 %, s čimer je ključna obrestna mera padla na približno 3,6 %, kar je najnižja raven v skoraj treh letih. Predsednik Donald Trump je podprl to znižanje. Kljub temu Fed nakazuje, da bodo prihodnja znižanja obrestnih mer težje dosegljiva. Dow Jones je poskočil za 580 točk.

Ameriške delnice so v ponedeljek padle, pri čemer je Dow Jones izgubil več kot 400 točk. Na padec so vplivali padec kriptovalut in dvig donosnosti ameriških obveznic po tem, ko je japonska centralna banka nakazala morebitno zaostritev monetarne politike. ADR delnice tajvanskih podjetij so sledile padcu, pri čemer je TSMC ADR padel za več kot 1%, medtem ko je UMC beležil rast.

Mehiški peso je okrepil svojo vrednost v primerjavi z ameriškim dolarjem, deloma zaradi pričakovanj, da bo ameriška centralna banka (Fed) znižala obrestne mere. Valutni par se giblje okoli 18,3657 pesov za dolar, kar predstavlja 0,09-odstotno apreciacijo pesa. Pozornost je usmerjena tudi na trimesečno poročilo Mehiške centralne banke.

Znotraj ameriške centralne banke (Federal Reserve) so se pojavila močna nesoglasja glede zdravja gospodarstva, zaradi česar je pričakovano znižanje obrestnih mer naslednji mesec postalo negotovo. Predsednik Federal Reserve Bank of Richmond, Thomas Barkin, je spregovoril o gospodarskih izgledih. Švicarski frank (CHF) je oslabil proti ameriškemu dolarju (USD).

Funt Sterling je v četrtek nadaljeval z rastjo proti ameriškemu dolarju, potem ko je uradnik Federal Reserve nakazal na morebitno znižanje obrestnih mer. Avstralski dolar je prav tako pridobil na vrednosti, saj so trgovci prepričani, da bo Fed septembra znižal obrestne mere. Kljub slabšim podatkom o zasebnih kapitalskih izdatkih v Avstraliji je avstralski dolar ohranil svojo moč, preden je bil objavljen letni BDP. Par AUD/NZD se je umaknil s šestmesečnih najvišjih vrednosti.

Cene zlata so se znižale, saj sta močnejši dolar in dvig donosnosti ameriških državnih obveznic vplivala na plemenito kovino. Podatki o inflaciji so zmanjšali pričakovanja o skorajšnjem znižanju obrestnih mer s strani Federal Reserve.

Japonska centralna banka (BoJ) je izboljšala gospodarske napovedi za fiskalno leto 2025, pri čemer pričakuje 0,6-odstotno rast, kar je desetinko več od prejšnje napovedi. Banka je ohranila ključno obrestno mero pri 0,5 %. BoJ pričakuje upočasnitev gospodarstva zaradi vpliva trgovinske vojne, ki so jo sprožile Združene države, vendar napoveduje, da se bo BDP vrnil na zmerno pot rasti, ko se bo situacija stabilizirala.

Azijske delnice so se v četrtek gibale mešano, potem ko je večina ameriških delnic zdrsnila, saj so se na Wall Streetu povečali dvomi o tem, ali bo Federalna banka do septembra znižala obrestne mere, kar bi spodbudilo gospodarstvo. Japonski indeks Nikkei 225 se je zvišal za 0,9 % na 41.020,91 točke, potem ko je japonska centralna banka ohranila obrestne mere nespremenjene. Južna Koreja je medtem sklenila carinski dogovor, kar je prav tako vplivalo na razpoloženje na trgu.

Julijska inflacija v Tokiu je pokazala znake umirjanja, saj je indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) brez sveže hrane zabeležil 2,9-odstotno letno rast, kar je manj od pričakovanj analitikov (3 %) in tudi manj od junijskih 3,1 %. Podobno se je znižal tudi indeks CPI brez cen hrane in energije, ki je dosegel 2,9 % v primerjavi s prejšnjimi 3,1 %. Podatki o julijski inflaciji so sledili objavi junijskih podatkov, ki so še vedno ostajali nad ciljno ravnjo Japonske centralne banke. Junijski indeksi cen proizvajalcev v storitvenem sektorju so medtem ostali nespremenjeni pri 3,2 % medletne rasti, kar je bilo v skladu s pričakovanji.

Japonska centralna banka (BOJ) ocenjuje, da bo trgovinski sporazum povečal možnosti za doseganje inflacijskega cilja. Ob tem se pojavlja optimizem, da se bodo začeli ustvarjati pogoji za nadaljevanje zviševanja obrestnih mer.

Japonska centralna banka (BoJ) bo v četrtletnem poročilu morda predstavila manj pesimističen pogled na vpliv ameriških carin, čeprav bo opozorila na negotovost. Obdržala bo nespremenjene obrestne mere na sestanku 30. in 31. julija in najverjetneje potrdila stališče, da bo inflacija trajno dosegla 2-odstotni cilj v drugi polovici triletnega projekcijskega obdobja. Druga novica obravnava finančno stanje gospodinjstva s prihodkom 120.000 dolarjev letno v Providencu, RI, in podrobno opisuje njihovo porabo v enem tednu.